IZ OČI V OČI z nekdanjo odvetnico Marušo de Gleria
S povedjo “svoje delo sem opravljala z veseljem in z vsem navdušenjem” je dolgoletna odvetnica Maruša de Gleria zaključila intervju. Bila je zvesta odvetnica v svojem rodnem kraju Vrhnika, kjer je imela tudi svojo odvetniško pisarno. Pri svojem dolgoletnem delu je pridobila ogromno zanimivih izkušenj, ki jih je skozi vprašanja tudi predstavila. Verjamem, da mi je o poklicu odvetnika, za katerega se mladi največkrat odločajo zaradi visokih plač, veliko povedala.
Kako poteka izobraževanje za poklic odvetnika?
Najprej je potrebno končati pravno fakulteto univerze v Ljubljani ali Mariboru, po opravljeni diplomi lahko začneš opravljati prakso bodisi v odvetniški pisarni ali na sodišču, po opravljeni praksi greš na pravosodni izpit, ko opraviš izpit, moraš nekaj časa delati kot strokovni sodelavec v odvetniški pisarni ali na sodišču in potem pridobiš možnost za vpis v imenik odvetnikov Slovenije pri predsedniku odvetniške zbornice Slovenije Janezu Starmanu.
Kako so odvetniki oblečeni?
Odvetniki imajo po novem službeno oblačilo, ki se imenuje toga, in za odvetnike ja toga v vijolični barvi.
Kakšno je plačilo?
Odvetnik je za opravljene odvetniške storitve upravičen do plačila v skladi z odvetniško tarifo, lahko pa se stranka in odvetnik dogovorita za drug način plačila, običajno je to določeno v odstotkih glede na dosežen uspeh.
Ali je bolje imeti odvetniško pisarno, v kateri je več odvetnikov, ali takšno, kjer dela samo eden odvetnik?
V današnjem času mislim, da je veliko bolje, da je v pisarni zaposlenih več odvetnikov, ker je vsak specializiran za določeno področje prava, saj praktično ni mogoče, da bi odvetnik obvladoval vsa področja, zato je pač bolje, da jih je več in so naloge porazdeljene, kot pa da mora en odvetnik opravljati vse obveznosti.
Kako potekajo obravnave in kakšno vlogo imajo pri tem odvetniki?
To je odvisno od tega ali zagovarjaš oziroma zastopaš stranko v kazenskem ali civilnem postopku, v kazenskem postopku ima odvetnik vlogo obrambe oziroma zagovarjanja obdolženca, v civilnem postopku pa običajno eno stranko zagovarja en odvetnik, drugo drug in se potem vloge, navajanja določenih dejstev, dokazov izmenjujejo na sami obravnavi, lahko pa tudi pred obravnavo v pisni obliki.
Vse odvetniške pisarne nimajo tajnice, vi pa ste jo imeli. Zakaj?
Tajnica mi je bila v veliko pomoč, saj sem jaz vse vloge, ki sem jih oddajala na sodišče, diktirala v diktafon in je potem tajnica vse to napisala, urejala je pošto, vpisovala roke, tako da sem bila v precejšni meri razbremenjena, ne predstavljam si, da bi morala vse opravljati sama in zato mi je bila v veliko pomoč.
Kako odvetnik pride v stik z določeno stranko?
Običajno stranke same pridejo v odvetniško pisarno, odvetniku povedo, kakšen problem imajo, in se potem skupaj dogovorijo, kako in na kakšen način odvetnik tej stranki pomaga oziroma se dogovorijo, kako bodo “peljali” postopek naprej.
Kakšni spori so najpogostejši pri družinskem pravu?
Družinsko sodstvo obravnava zakonske spore, spore o zakonitem preživljanju, o varstvu in vzgoji otrok, o stikih otrok s starši in drugimi osebami, o ugotovitvi ali spodbijanju očetovstva ali materinstva.
Kaj je razlika med okrajnim in okrožnim sodiščem?
Obe sodišči sta prvostopenjski sodišči, okrajna sodišča so pristojna v kazenskih zadevah za sojenje, za katera je zagrožena denarna kazen ali zapor do 3 let, v civilnih zadevah za sojenje v pravdnih zadevah oziroma premoženjsko-pravnih zadevah, kjer vrednost spornega predmeta ne presega vrednosti 20000 dolarjev, v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah in v zadevah izvršbe in zavarovanja. Okrožna sodišča so pa pristojna v kazenskih zadevah, za katera je zagrožena zaporna kazen nad 3 let, v pravdnih zadevah za sojenje o premoženjsko-pravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 2000 dolarjev.
Na katerih področjih prava ste vi delovali?
Pri mojem delu je bilo veliko najrazličnejših pogodb, zemljiško-knjižnih zadev, vse civilne zadeve na prvi stopnji, zastopala sem tudi v družinskih-izvršilnih nepravdnih zapuščinskih zadevah, na splošno bi lahko rekla, da je bilo v moji pristojnosti klasično pravo. V naši pisarni nismo delali delavnega prava, upravnega in gospodarskega.
Ali ste radi opravljali svoje delo in zakaj?
Svoje delo sem opravljala zelo rada, odvetnica sem bila 25 let, v zadnjem letu pa je prišlo do vrste sprememb pri vseh pravnih področjih in teh nisem mogla sprejemati in zato sem se odločila, da se upokojim, ker sem za to imela vse pogoje, saj sem tako, kot sem prišla v odvetništvo, želela tudi zaključiti – z veseljem in navdušenjem.
Maruša de Gleria
Nedavni komentarji