Moja teta Barbara živi že vrsto let v tujini. Trenutno živi v Mehiki, v Leonu. Z njo sem se pogovarjala o Mehiki, kakšno kulturo imajo, kako se živi v Mehiki. Zanimalo me je tudi, kako v Mehiki praznujejo praznike, predvsem dan mrtvih.
Koliko let ste že v Mehiki?
V Mehiki sem že 18 let, od leta 2004.
Kaj delate tam?
Trenutno delam kot psihoterapevtka, mam osebne terapije in skupinske terapije.
Kaj ste pa delali pred tem?
Prej sem bila pa redovnica.
Kako izgledajo volitve za predsednika v Mehiki?
Tako kot povsod, imamo kandidate, ki se predstavijo, in nato vsi, ki so starejši od 18 let, lahko volijo predsednika.
Koliko različnih narodov je v Mehiki?
Uradno je en narod, obstajajo pa različni jeziki, dialekti, sploh dialekti Indijancev, teh je približno 60.
Določene dialekte govori malo ljudi, lahko tudi samo ena vas. Od teh je 10 večjih skupin Indijancev, ki so mednarodno priznani. Uradni jezik je španščina in narod je eden, to so Mehičani.
Kakšno imate kulturo in katere praznike praznujete?
Mehičani zelo radi praznujejo. Vsaka najmanjša stvar je lahko razlog za praznovanje. Otrok zaključi vrtec in je že razlog za praznovanje. Ko zaključi osnovno šolo, je veliko praznovanje. Prav tako, ko zaključijo srednjo šolo, in zaključek študija tudi. Zelo malo ljudi študira in zaključi fakulteto.
Največkrat se praznuje krst, ko se otrok rodi, nato ko dopolni 3 leta, je veliko praznovanje, pa za deklice, ko dopolnijo 15 let je tudi veliko praznovanje. Za njih je to prestop iz najstniške dobe v odraslo dobo. Oblečejo jih kot princeske, plešejo »valček«, to so različne koreografije, ki se jih dekle nauči skupaj s prijatelji in nato to zaplešejo. Plešejo tudi z očetom, mamo, pa s strici in sorodniki in botri. Imajo botra za verižico, botra za blazino … to so stvari, ki jih pri nas v Sloveniji ne poznamo. Božič in velika noč se praznuje malo drugače kot v Sloveniji.
Kako pri vas praznujete 1.november, dan mrtvih?
1. november je dan vseh svetih, dan mrtvih pa se praznuje 2. novembra (Dia de los Muertos). Na ta dan se naredijo oltarji po hišah. Na oltar dajo rože, sveče, poseben papir, ki ga imenujejo kitajski papir, zelo tanek, ki predstavlja minljivost življenja. Naredijo lobanje iz čokolade, sladkorja, kar je za nas Slovence zelo šokantno. Za vse žive člane družine naredijo lobanja ali cele okostnjake. Poleg teh lobanj postavijo fotografije vseh umrlih družinskih članov. Verjamejo, da jih v noči iz prvega na drugi november umrli pridejo obiskat. Poleg fotografij zraven postavijo hrano in pijačo, ki jo je imel pokojni rad. Če je nekdo imel rad kokakolo, jo postavijo zraven, ali pa tequilo ali pa hrano, da ko pride nazaj, spet lahko zaužije nekaj zemeljskega veselja.
Kako je v Mehiki glede skrbi za okolje?
V Mehiki ni te kulture, ki jo imamo v Sloveniji, da odpadke ne odvržeš kar na tla. Počasi se spreminja ta zavest. Če greš po ulici in ni nobenega koša za smeti, potem smeti vržeš kar na tla in veliko smeti kar leži po tleh.
Kakšne imate trgovine?
Obstajajo majhne trgovine, ki so zasebne trgovine. Npr. kdo, ki izgubi službo in ne ve, kako se bo preživljal, pa v garaži odpre trgovinico. Imamo pa tudi velike trgovine. Ker smo blizu ZDA imamo tudi mednarodne trgovine, ki imajo vse od hrane do računalnikov, čistil, kot so pri nas Hofer, Intersport, sam imajo drugačna imena.
Kako je pa v Mehiki z vlogo ženske, so enako cenjene kot moški?
Mačizem je zelo značilen za Mehiko. Moški misli, da je večvreden. Zatirajo ženske, ker moški več zaslužijo. Veliko žensk ne dela in ostajajo doma. V Mehki obstajajo revni sloj, srednji sloj in bogati. V vseh teh slojih so ženske, ki ostajajo doma in ne hodijo v službo, skrbijo pa za otroke. Moški so tisti, ki preživljajo družino. Obstajajo pa tudi družine, kjer sta oba zaposlena. V njih je še vedno prisotna indijanska kultura, kjer je vladal mačizem, zato moški še vedno mislijo, da so večvredni.
Ali je španščina težja od slovenščine?
Ko se začnemo učiti tujega jezika, se nam zmeraj tuj jezik zdi težji. Slovenščino smo se učili od otroštva, zato se nam zdi lažja od tujega jezika, npr. španščine. Sama struktura (slovnica) slovenščine je dosti bolj zakomplicirana kot španska. Meni ni delalo težav se naučiti španščino, morda tudi zato, ker sem se prej naučila nemščine, ker sem študirala v Avstriji. Nemščina je dosti bolj zakomplicirana od španščine, zato nisem imela problemov s španščino.
Kako so vas sprejeli v Mehiki, so vas gledali kot tujko ali so vam pomagali?
Na splošno so me sprejeli zelo lepo in ljudje so zelo prijazni. Glede na moj naglas takoj opazijo, da nisem od tukaj in me vedno vprašajo, od kod sem in kaj delam. Ko te spoznajo, te kmalu povabijo na njihova praznovanja.
Kje menite, da je življenje težje, v Sloveniji ali Mehiki?
V Mehiki je drugačen življenjski stil. V Sloveniji si življenje bolj kompliciramo, majhne težave znamo spremeniti v velike in ne znamo ceniti to kar imamo: lepa narava, mir, to da ni nasilja. V Mehiki je veliko nasilja, je veliko mafijskih družb, ki preprodajajo mamila, in to povzroča veliko nasilja, veliko umrlih, veliko mladih se zaplete v te stvari. V Sloveniji je vseeno manj teh težav z mamili. Na splošno pa v Mehiki znajo uživati. Ne zaslužijo toliko kot v Sloveniji, vendar s tem, kar imajo, znajo uživati, znajo praznovati, znajo se veseliti življenja, kar se mi zdi, da to včasih v Sloveniji pozabimo.
Ali ste tudi vi doživela kakšno nasilje, ste doživeli vlom v hišo ali kaj podobnega?
Tam, kjer sem živela pred štirimi leti, smo imeli delavca, ki je preprodajal mamila in tega ni priznal. Zgodilo se je, da je organiziral, da so prišli s tovornjakom in odprl vrata v našo hišo, kjer so ukradli veliko stvari, od orodja, kosilnice, vrtne mize, zelo veliko stvari. To je bil zelo zoprn občutek, sploh, če veš, da je to nekdo, ki je prejemal plačo za svojo delo in je izkoristil svoj položaj in izdal zaupanje.
Kako ste se pri vas ukvarjali s korono, kakšne ukrepe ste imeli?
Vsi smo imeli maske, na banki si moral stati na razdalji 1,5 metra, vsakič, ko si vstopil v lokal, so ti dali razkužilo. V času, ko je bilo veliko okužb, smo morali ostati doma, imeli smo karanteno, mislim, da je bilo zelo podobno kot v Sloveniji. Vendar vseeno ni bilo tako strogo, nismo imeli omejitev gibanja in nihče se ni dosti ukvarjal s temi ukrepi.
Nedavni komentarji